ov=Mik. [V. Gr. I. 290., 357.] (1)

1. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani